KOZOROG (CAPRICORNUS)
Od 22. decembra do 20. januarja
Vladajoči planet: Saturn
Element: zemlja
Dinamika: kardinalni
Barva: temnosiva, črna, temnorjava
Drag kamen: tirkiz, ametist
Kovina: svinec
Roža: divja mačeha, trobelika, bršljan
Hrana: krompir, špinača, ješprenj, pesa
Živali: koze, živali s preklanimi kopiti
Države: Indija, Mehika, Afganistan
Težavna leta za žensko so: 8, 11 in 27. Bolezen preti zlasti v 76 letu.
Težavna leta za moškega so: 7, 29
Srečne številke za Kozoroga so: 1, 5, 7
Splošne značilnosti Kozoroga
Kozorog je zodiakov deseti znak. Njegov začetek je v znamenju zimskega solsticija (sončni obrat 21. decembra), ko narava navidezno umre in vsesplošni počitek omogoča razvoj človekovih duševnih in novatorskih zmogljivosti. Je znak s konca enega in začetka drugega obdobja. Pomenil naj bi opreznost, vestnost, potrpežljivost, stanovitnost, dosežek in občutek dolžnosti (zlasti na Daljnjem vzhodu).
V Evropi pomeni Kozorog predvsem zategovanje pasu, golo rastlinje in vrhunec zimskega obdobja, hladu in teme. Za naravo, semena v zemlji je čas brez dogodkov. Element zemlja počasi začenja svoj novi krog gibanja, z muko premaguje zimski spanec. Leto se tu znova obrne, kot 21. junija, začenja in končuje. Znak je sestavljena žival, napol kozel, napol riba ali delfin, stremuh k višinam.
Tudi vladajoči planet, Saturn, je povezan z neizprosnim, neplodnim, mračnim in temačnim. To je neusmiljeni bog časa, ki človeka običajno kaznuje z bedo, če pa ne, mu omogoči najvišje dosežke. Ljudje v tem znaku nosijo pečat hladnega, molčečega in negibnega. Življenje pogosto napade to fasado osebnosti, kar ostane, so ruševine, odvijajoče se v svoji mračnosti. Zato se vrne vase, v edini prostor, kjer bo lahko začel mogočni vzpon neizmerljivih sil, ki jih sam niti ne pozna. S spoznanjem teh sil bo obvladoval samega sebe in s tem pogosto tudi okolico, se potrdil in uspel. Vendar to stanje nastopi le z dolgotrajnim odrekanjem in voljo, če pa ne, je izid še slabši; oseba zapade v molk, črnogledost, pobitost, klavrnost.
Najboljši življenjski sopotniki so rojeni v znaku Bika in Device.
Kozorog - zgodovinski pomen
Kozorog se močno meša s pojmom kozla. Kozel pa je že od nekdaj žival posvečena boginji ljubezni (Afroditi, Veneri) kot prispodoba strastne in plodne pojave. Kasnejša mitologija je v svoji nevednosti proglasila tega boga (zlasti boga Pana) za simbol pohote, razvrata in demoničnih sil. Kozel je tako iz simbola sreče (plodnosti) postal znak sramote. Pri narodih, bolj obrnjenih k naravi, je kozel še vedno znak spolnosti v zdravem vzponu, erekcije in izliva semena. Krščanska mitologija pa ga je postavila kot glavnega pokazatelja nečistih sil, saj čarovnice jašejo na metli ali na kozlu in Satan ima preklana kopita, ki mu jih poljubljajo, ter rogove. Večina demonov v kasnejšem razvoju magije ima rogove, s svojimi pomeni, glavni med njimi pa je pripadnost peklu in pokvarjenost. Kozel je lahko tudi poskus, da spojimo žival in rastlino, saj živi v in s prirodo. Tako je kozel oziroma kozorog nekaterim svet, drugim demonski, skratka tragičen simbol življenjskega zanosa, ki je hkrati plemenit in nagnjen k izprijenosti. Astrološka simbolika kozoroga, običajno s telesom kozla in ribjim repom, nakazuje dvojnost življenjskih teženj. Ena vleče v prepad, druga v višave, ena k vodi, druga v gore. Tako so združene nasprotujoče si možnosti, evolucija in degeneracija. Težko doseženo, nevarno ravnotežje pa najde kozorog le v neprestani napetosti nasprotujočih si privlačnih sil.
Znameniti Kozorogi
Med ljudmi, rojenimi v znamenju tega ozvezdja, se ne manjka pomembnih ljudi obeh spolov. Nekateri so se celo globoko zapisali v zgodovino nedavnih let: kancler ZRN Konrad Adenauer in Mao Zedong prav gotovo. A tu so še drugi: francoski slikar Paul Cezanne, filmska igralka Marlene Dietrich, dve vladarici z imenom Elizabeta - Elizabeta II. Angleška in Elizabeta Avstrijska, veliki astronom in astrolog Johannes Kepler, ameriški predsednik Richard Nixon, za človeštvo tako zaslužni francoski znanstvenik Louis Paster, ameriški predsednik Woodrow Wilson, zelo pomemben tudi za Jugoslavijo po prvi svetovni vojni .
Madene Dietrich
O slavni filmski igralki Marlene Dietrich vemo, da se je rodila 27. decembra v Weimarju, letnica pri ženskah, katerih lik ostaja večen, ni važna. Spet imamo opraviti s seksapilno žensko, ki pa je osvajala svet bolj s svojim hladom kot toplino, kakršno zasledimo pri drugih filmskih igralkah, ali pa jo še bomo. In vendar se tudi tu srečujemo z večnim hrepenenjem po ljubezni ter željo po uveljavitvi v življenju. "Plavi angel" so ji pravili, takšna bo najbrž živela v spominu in ohranjenih filmih, seveda pa ne bomo mogli mimo njene notranje trdnosti in discipline, kar je sprejela vase že v otroštvu. Njeni izjavi, češ da ni nobenih ljubezenskih problemov, ki jih ne bi mogla rešiti logika, najbrž ne bomo vsi pritrdili, gotovo pa se strinjamo z njo v trditvi, da je lepo živeti na deželi in delati z rokami.
Mao Zedong
Kitajec, o katerem se bodo mnenja še dolgo kresala, se je rodil 26. decembra 1893. Če bi hoteli to, kar se je dogajalo z njim, pripisovati vplivu ozvezdja, v znamenju katerega je bil rojen, bi lahko rekli, da je človekova usoda res zapisana v zvezdah. Že kot rosen mladenič je postal vodja razbojniške tolpe, toda kmalu zatem je sprejel marksizem in se pridružil ustanoviteljem kitajske komunistične stranke. Sledil je zapor, partizansko bojevanje, zatem HDolgi pohod« po dolgotrajni ofenzivi kitajske redne vojske. Vemo, da je Mao Zedong zmagal v veliki kitajski revoluciji in postal neomejeni voditelj nove socialistične države, od katere je ostala ločena samo Formosa (in je še danes). Kitajska je danes skoraj edina komunistična trdnjava na svetu. Pa Mao Zedong? Svet občuduje njegovo vzdržljivost in hkrati obsoja to, kar se je dogajalo zadnje dni njegovega življenja. V njegovem imenu (pravijo, da so mu to podtikali) je umrlo tisoče in tisoče nedolžnih ljudi. In če poskušamo zadevo osvetliti iz sedanjih perspektiv? Kozorog, ki s svojim zavitim rogovjem trka ob pečevje...
Anton Aškerc
se je rodil 9. januarja 1856 v Globokem pri rimskih toplicah. Do materine smrti je bil oče dober gospodar, nato pa je prišla njihova bajta na dražbo in za dvanajstletnega fanta je začela skrbeti teta Ajdka, ki je tudi poskrbela, da je v Mariboru končal bogoslovje in potlej 17 let opravljal duhovniški poklic v različnih krajih vtisnilo neizbrisan pečat, se je rešil z zgodnjo upokojitvijo. Nato so v Ljubljani nalašč zanj ustanovili arhivarsko službo, ki jo je zelo vestno opravljal vse do svoje smrti v letu 1912. Med znamenite Slovence se je vpisal - in bo med njimi še dolgo ostal - s svojimi klenimi baladami in romancami, ki zaradi prevelike obrambne vneme proti številnim, zlasti klerikalnim nasprotnikom. Aškerčev prodor v javnost - in v nekaterih potezah tudi njegov značaj - je Ivan Cankar označil takole: V tedanjo čustvenost in cukrenost je naravnost s pestjo udaril Aškerc. Celo desetletje, preden je izdal svojo prvo knjigo, se je podpisoval z imenom Gorazd. Že to ime samo je zvenelo vse drugače nego pa imena različnih tedanjih Solzeslavov, Tugomirov in Milivojev. V Gorazdu ni bilo nič tiste skisane in zlagane, vase zaljubljene in sebe objokujoče solzavosti, ki je prepevala mile nagrobnice nesrečnih, ljubezni, preminulemu hrošču in mrtvi žabi. Če se je Gorazdu hotelo, da napiše verz, je hotel obenem tudi nekaj povedati, in sicer tako povedati, da je držalo.
Med dokaj svojeglave, svobodomiselne, kritične, trmaste in uporne Kozoroge lahko štejemo še: pesnika Dragotina Ketteja, ki mu je stal Aškerc ob smrtni postelji, pa eno naših največjih pesnic Lili Novy, pisatelja Bogomira Magajno ter slikarja Matijo Jama in Miho Maleša; mladim ljudem za zgled lahko omenimo tudi pionirja raketne in vesoljske tehnike Hermana Potočnika.
