MARS
MARS je planet, četrti po oddaljenosti od Sonca, ki ga
obkroža na povprečni razdalji 1,5 astr. enot ali 227 mil. km. po nekoliko sploščenem tiru ter potrebuje za en obhod 686 dni,
21 ur in 29 minut. Na tej svoji poti je lahko oddaljen od Zemlje za več kot 2,5 astr. enote ali 375 mil. km., ko je od nje
najbolj oddaljen, tj. v knjukciji s Soncem ali pa je od nje samo 0.52 astr. enote daleč, ko je v opoziciji s Soncem. Skozi to
najbljižjo in za opazovanje najugodnejšo lego gre Mars povprečno vsakih 780 dni.
Na Marsu lahko zasledimo okrog polov belkasta, sorazmerno pravilno oblikovana, pa spremenljiva
področja, tako imenovane polarne kapice, ki se ločijo od drugih motno rjavih, nepravilno oblikovanih območij, tako imenovanih morij,
ali bolje, nižin in kopnega (visokih planot). Mars sprejema od Sonca približno 2,25-krat manj toplote in svetlobe kot Zemllja.
Površino planeta, za katero je značilno močno pomanjkanje vlage (huda suša), prekrivata
največ prah in pesek, le tu in tam je moč zaslediti nekaj podobnega lišajem in mahu. Okrog Marsa krožita dva satelita ali meseca
Dejmos in Fobos.
MARS je planet, četrti po oddaljenosti od Sonca, ki ga obkroža na povprečni razdalji 1,5 astr. enot ali 227 mil. km. po nekoliko sploščenem tiru ter potrebuje za en obhod 686 dni, 21 ur in 29 minut. Na tej svoji poti je lahko oddaljen od Zemlje za več kot 2,5 astr. enote ali 375 mil. km., ko je od nje najbolj oddaljen, tj. v knjukciji s Soncem ali pa je od nje samo 0.52 astr. enote daleč, ko je v opoziciji s Soncem. Skozi to najbljižjo in za opazovanje najugodnejšo lego gre Mars povprečno vsakih 780 dni.
Na Marsu lahko zasledimo okrog polov belkasta, sorazmerno pravilno oblikovana, pa spremenljiva
področja, tako imenovane polarne kapice, ki se ločijo od drugih motno rjavih, nepravilno oblikovanih območij, tako imenovanih morij,
ali bolje, nižin in kopnega (visokih planot). Mars sprejema od Sonca približno 2,25-krat manj toplote in svetlobe kot Zemllja.
Površino planeta, za katero je značilno močno pomanjkanje vlage (huda suša), prekrivata
največ prah in pesek, le tu in tam je moč zaslediti nekaj podobnega lišajem in mahu. Okrog Marsa krožita dva satelita ali meseca
Dejmos in Fobos.