MERKUR
MERKUR je velik planet, najbljižji Soncu, ki ga obkroža na povprečni razdalji
58 mil. km. po precej ekscentričnem tiru (e=0,206) ter potrebuje za en obhod skoraj natančno 88 dni. Merkurjeva razdalja od Zemlje se
nenehno spreminja ter znaša 218 mil. km., ko je od nje najbolj oddaljen (v spodnji konjukciji s Soncem), in 82 mil. km., ko je najbližje
(v spodnji konjukciji s Soncem). Skozi to lego gre Merkur povprečno vsakih 116 dni. Kakih 22-24 dni pred oz. za tem prehodom dobi Merkur
najmočnejši sijaj.
Kakor pri Mesecu in Veneri opazujemo tudi pri Merkurju zaporedje vseh men. Kotna razdalja Merkurja
od Sonca ne gre prek 20 stop., lahko pa pade celo na 18 stop. Kadar se Merkur pojavi vzhodno od Sonca na tej kotni daljini (največji vzhodni
elongaciji), ga vidimo kot večerni planet. Kadar pa se pojavi zahodno od Sonca (v največji zahodni elongaciji), tedaj je jutranji planet. Z
Zemlje ga lahko opazujemo le približno osemdni pred elongacijo in za njo. Merkur ima skoraj kroglasto obliko s premerom 4800 km
(0.38 Zemljinega). Njegova masa znaša le 0,04 Zemeljske mase.
Merkur nima satelitov. Zaradi majhne mase in s tem slabotne gravitacijske sile mora biti atmosferski
plašč Merkurja, če le-ta obstaja, prav neznaten. S tem je v skladu tudi majhna refleksija svetlobe na površju planeta (Albedo=0,07). Če
upoštevamo, da ima prisončni del površja temperaturo okoli 350° odsončni pa temperaturo blizu absolutne ničle (-273°), potem je jasno, da na
Merkurju sploh ni pogojev za organsko življenje.
MERKUR je velik planet, najbljižji Soncu, ki ga obkroža na povprečni razdalji
58 mil. km. po precej ekscentričnem tiru (e=0,206) ter potrebuje za en obhod skoraj natančno 88 dni. Merkurjeva razdalja od Zemlje se
nenehno spreminja ter znaša 218 mil. km., ko je od nje najbolj oddaljen (v spodnji konjukciji s Soncem), in 82 mil. km., ko je najbližje
(v spodnji konjukciji s Soncem). Skozi to lego gre Merkur povprečno vsakih 116 dni. Kakih 22-24 dni pred oz. za tem prehodom dobi Merkur
najmočnejši sijaj.
Kakor pri Mesecu in Veneri opazujemo tudi pri Merkurju zaporedje vseh men. Kotna razdalja Merkurja
od Sonca ne gre prek 20 stop., lahko pa pade celo na 18 stop. Kadar se Merkur pojavi vzhodno od Sonca na tej kotni daljini (največji vzhodni
elongaciji), ga vidimo kot večerni planet. Kadar pa se pojavi zahodno od Sonca (v največji zahodni elongaciji), tedaj je jutranji planet. Z
Zemlje ga lahko opazujemo le približno osemdni pred elongacijo in za njo. Merkur ima skoraj kroglasto obliko s premerom 4800 km
(0.38 Zemljinega). Njegova masa znaša le 0,04 Zemeljske mase.
Merkur nima satelitov. Zaradi majhne mase in s tem slabotne gravitacijske sile mora biti atmosferski
plašč Merkurja, če le-ta obstaja, prav neznaten. S tem je v skladu tudi majhna refleksija svetlobe na površju planeta (Albedo=0,07). Če
upoštevamo, da ima prisončni del površja temperaturo okoli 350° odsončni pa temperaturo blizu absolutne ničle (-273°), potem je jasno, da na
Merkurju sploh ni pogojev za organsko življenje.