NEPTUN
NEPTUN je po oddaljenosti od Sonca osmi veliki planet,
ki obkroži Sonce na povprečni razdalji 30 astronomskih enot (448.5 mil.km)v 164 letih on 290 dneh, po skoraj
krožnem tiru. med svojim gibanjem okrog Sonca spreminja Neptun tudi razdaljo od Zemlje tako, da znaša 31 astr.
enot, ko je najbolj daleč, tj. v konjukciji s Soncem in le 29 astr. enot, ko nam je najbližji in v opziciji s Soncem.
Skozi to lego, ki je hkrati najugodnejša za opazovanje Neptuna, Zemlje, prehaja
povprečno vsakih 367 dni. Po velikosti je neptun tretji največji planet, njegov ekvatorski premer znaša 53.000 km (4,15
premera Zemlje), njegova masa pa 1/19314-ti del mase Sonca in je takopribližno 1,73-krat večja kakor masa Zemlje. Pospešek
prostega pada znaša na Neptunu 9,8 m/sek kv., pa je tako enak Zemeljskemu. Kritična hitrost znaša na Neptunu 20,8 km/sek.
V 16 urah okrog svojega polarnega premera, ki je nagnjen okoli svoje heliocentrične
tirnice za kot pribl. 61°.
Neptuna lahko vidimo samo s teleskopom. Videti je kot bledozelenkasta krožna plošča,
na kateri ni opaziti nikakršnih podrobnosti. Njegov spekter je podoben spektru Jupitra, Saturna in Urana, njegov albedo je 0.7.
Obkrožata ga dva satelita. Triton, ki so ga zasledili že mesec dni po odkritju samega planeta, in Nereid, ki so ga odkrili leta
1949. Prvi obkroži Neptuna v 5 dneh 21 urah in sicer v smeri (retrogradnji), ki je nasprotna gibanju planeta okrog Sonca. Sicer
pa ga prištevamo med največje satelite. Neptuna je teoretično, tj. računsko, odkril Francoz Leverrier, s teleskopom pa Nemec Galle
(1846).
NEPTUN je po oddaljenosti od Sonca osmi veliki planet,
ki obkroži Sonce na povprečni razdalji 30 astronomskih enot (448.5 mil.km)v 164 letih on 290 dneh, po skoraj
krožnem tiru. med svojim gibanjem okrog Sonca spreminja Neptun tudi razdaljo od Zemlje tako, da znaša 31 astr.
enot, ko je najbolj daleč, tj. v konjukciji s Soncem in le 29 astr. enot, ko nam je najbližji in v opziciji s Soncem.
Skozi to lego, ki je hkrati najugodnejša za opazovanje Neptuna, Zemlje, prehaja
povprečno vsakih 367 dni. Po velikosti je neptun tretji največji planet, njegov ekvatorski premer znaša 53.000 km (4,15
premera Zemlje), njegova masa pa 1/19314-ti del mase Sonca in je takopribližno 1,73-krat večja kakor masa Zemlje. Pospešek
prostega pada znaša na Neptunu 9,8 m/sek kv., pa je tako enak Zemeljskemu. Kritična hitrost znaša na Neptunu 20,8 km/sek.
V 16 urah okrog svojega polarnega premera, ki je nagnjen okoli svoje heliocentrične
tirnice za kot pribl. 61°.
Neptuna lahko vidimo samo s teleskopom. Videti je kot bledozelenkasta krožna plošča,
na kateri ni opaziti nikakršnih podrobnosti. Njegov spekter je podoben spektru Jupitra, Saturna in Urana, njegov albedo je 0.7.
Obkrožata ga dva satelita. Triton, ki so ga zasledili že mesec dni po odkritju samega planeta, in Nereid, ki so ga odkrili leta
1949. Prvi obkroži Neptuna v 5 dneh 21 urah in sicer v smeri (retrogradnji), ki je nasprotna gibanju planeta okrog Sonca. Sicer
pa ga prištevamo med največje satelite. Neptuna je teoretično, tj. računsko, odkril Francoz Leverrier, s teleskopom pa Nemec Galle
(1846).