Novice iz planetarne znanosti Centralno Vesolje 25. 3. 2000 - Slikovna kamera na vesoljskem vozilu Stardust, ki potuje po Osončju proti kometu Wild 2, ima spet probleme z zamazanostjo slik. Vzrok je v nabiranju in zamrzovanju (verjetno) vodne pare na lečah kamere. Zato bodo strokovnjaki spet poskušali izboljšati vidljivost z gretjem kamere, kar je pomagalo že prej. Če problem ne bo trajno odpravljen, bodo z gretjem poskušali odpraviti vidljivost šele pred mimoletom kometa Wild 2 v letu 2004. - Vesoljsko vozilo Deep Space 1 je dobilo nove programe in ukaze, s katerimi bo vozilo izvršilo mimolet kometa Borelly letos septembra. Programi so bili tako spremenjeni, da se ne bi zgodila napaka, ko je Deep Space 1 leta 1999 opravil mimolet asteroida Braille, vendar pa ni posnel slik iz neposredne bližine. 18. 3. 2001 - Vesoljski odpravi Galileo, ki preučuje Jupitrov sistem je odobren še en podaljšek, tokrat zadnji. Po sprejetem programu bo Galileo opravil mimolet lune Kalisto v maju, nato pa še tri mimolete lune Io v avgustu in oktobru letos in v januarju 2002. V novembru 2002 bo Galileo opravil bližnji mimolet lune Amaltea, ko bo letel okoli 500 km nad površino te lune. Zadnja orbita bo zelo razpotegnjena in bo vodila vesoljsko vozilo naravnost v atmosfero Jupitra, s tem dejanjem pa bo tudi konec odprave, ki se bo zgodil v začetku leta 2004. Triletni podaljšek odprave naj bi stal približno 9 milijonov dolarjev, kar je drobiž v primerjavi z vrednostjo dobljenih podatkov. 11. 3. 2001 - Po uspešnem skupnem nastopu vesoljskih vozil Cassini in Galileo pri raziskovanju Jupitra bodo nekaj podobnega skušali opraviti evropski in japonski znanstveniki konec leta 2003 in v letu 2004, ko bosta v Marsovi orbiti vozili Mars Express in Nozomi. Obe vozili bosta skupaj preučevali predvsem atmosfero in vremenske pojave na Marsu. Nozomi je sicer sedaj že na poti proti Marsu, Mars Express pa se še sestavlja in bo poletel proti Marsu junija 2003. - Evropski astronomi so posneli slike kometa Hale-Bopp, ki je kraljeval na našem nebu leta 1997. Sedaj je ta komet od Sonca oddaljen okoli 2 milijardi km, vendar, kot slike kažejo, je še vedno zelo aktiven. Slike so posneli s teleskopom pri ESO (European Southern Observatory). 05. 07. 2001 - Vesoljski teleskop Hubble je 26. junija letos posnel svojo doslej najboljšo fotografijo Marsa, na kateri so vidne podrobnosti, ki na površju rdečega planeta merijo vsaj 16 kilometrov. Na posnetku je tako lepo opazna južna polarna kapa (v sredini spodaj), ki je delno prekrita z oblaki, prav tako kot severni tečaj. Videti pa je tudi peščene viharje, ki divjajo nad površjem planeta (nad severnim tečajem in levo pod ekvatorjem). Ko je vesoljski teleskop opazoval Mars, je bil le-ta od Zemlje oddaljen približno 68 milijonov kilometrov, kar je najbližje od leta 1988. Ker pa Mars okoli Sonca kroži po eliptični orbiti, se bo leta 2003 Zemlji približal še bolj, saj bo razdalja med planetoma znašala dobrih 56 milijonov kilometrov. Takrat bo vesoljski teleskop Hubble lahko posnel fotografije Marsa z ločljivostjo 12 kilometrov. Nazadnje se je Mars našemu planetu tako približal leta 1924, naslednjič pa se bo šele leta 2287. Proti rdečemu planetu trenutno potuje ameriška vesoljska sonda 2001 Mars Odyssey, ki naj bi v orbito okoli planeta prispela konec letošnjega oktobra.