PLUTON
PLUTON (grško; Had) je najbolj oddaljen planet od Sonca (običajno) in daleč najmanjši. Pluton je manjši kot sedem največjih lun v sončnem sistemu (Luna, Io, Evropa, Ganimed, Kalisto, Titan in Triton).
V rimski mitologiji je bil Pluton (grško: Had) bog podzemlja. Planet je svoje ime mogoče dobil (po veliko drugih predlogih) zaradi svoje velike oddaljenosti od Sonca, da je potem v temi, in mogoče zaradi tega, ker sta "PL" začetnici Percivala Lowella.
Pluton je bil odkrit leta 1930 po srečnem naključju. Izračuni, ki so se kasneje izkazali za napačne, so napovedovali planet za Neptunom (osnovani so bili na gibanjih Urana in Neptuna. Ne da bi vedel za napako, je Clyde W. Tombaugh na Lowellovem observatoriju v Arizoni opravil zelo pazljivo raziskavo neba, ki je pokazala Plutona.
Plutonova sestava je neznana, toda njegova gostota (okoli 2 g/cm3) kaže, da je verjetno iz mešanice 70% skal in 30% vodnega ledu, kar je precej podobno Tritonu. Svetla področja na površju so verjeno pokrita z ledovi dušika ter z manjšim deležem (trdnega) metana in ogljikovega monoksida. Sestava temnejših področij ni znana, vendar so področja temna zaradi prvotnega organskega materiala ali zaradi fotokemičnih reakcij, povzročenih z kozmičnimi žarki.
O Plutonovi atmosferi je znanega le malo, je pa najbrž sestavljena večinoma iz dušika ter iz nekaj ogljikovega monoksida in metana. Je izredno redka, površinski pritisk znaša le nekaj mikrobarov. Plutonova atmosfera verjetno obstaja kot plin le, ko je Pluton blizu svojega perihelija; večino Plutonovega dolgega leta so atmosferski plini zamrznjeni. Blizu perihelija je mogoče, da nekaj atmosfere "ubeži" v vesolje, mogoče celo v povezavi s Haronom. Odprava Pluto Express naj bi prišla do Plutona, dokler je atmosfera še plinasta.
Nenavadna narava orbit Plutona in Tritona in podobnost grobih značilnosti med Plutonom in Tritonom kaže na nekaj zgodovinskih povezav med njima. Včasih so menili, da je bil Pluton nekoč Neptunov satelit, toda danes je to precej malo verjetno. Bolj popularna teorija govori o tem, da je bil Triton, tako kot Pluton, v neodvisni orbiti okoli Sonca in ga je kasneje ujel Neptun. Mogoče so Triton, Pluton in Haron edini še preostali člani velikega razreda podobnih objektov, katerega preostali do bili "izstreljeni" v Oortov oblak. Tako kot Zemljina Luna je verjetno tudi Haron nastal zaradi trčenja Plutona z drugim telesom.