RAK (CANCER)

Od 22. junija do 22. julija

rak



Vladajoči planet: Mesec
Element: voda
Dinamika: kardinalni
Barva: srebrnosiva
Drag kamen: biser
Kovina: srebro
Roža: nasploh bele rože
Drevo: drevesa bogata z rastlinskim sokoom
Zelišča in začimbe: kreč, rastlinski pehtran, železnjak
Hrana: mleko, ribe, sadje in zelenjava z velikim odstotkom vode
Živali: bitja z oklepi (školjke, raki, itd.)
Države: Škotska, Nizozemska



Težavna leta za žensko so: 4, 20, 35, 52
Težavna leta za moškega so: 32, 76

Srečne številke za Raka so: 2, 3, 5
Srečni dnevi za Raka so: ponedeljek, sreda

Splošne značilnosti Raka

Rak nastopi takoj po poletnem solsticiju (sončni preobrat 21. junija), ko se dnevi počasi, vendar vztrajno krajšajo. Njegov hieroglif zato izraža spremembo v smeri gibanja sonca, ki ne bo čedalje više, temveč obratno. umikanje vase, občutljivost, sramežljivost in vztrajnost. Z rakom lahko poistovetimo ves svet v vodi. Je pnspodoba prvinske vode življenja, mirnih in globokih pravirov. Rak kot žival z oklepom ljubosumno čuva, hrani in greje. Temu simbolu pramatere se pridružuje še mesec, s svojim bledim obrazom in pepelnato svetlobo, planetarni simbol pramatere, prazačetka, ki ga stvarnost še ni in ga ne more zajeti. Raku pripada zato vloga posrednika. Označuje sredino leta. Rojeni v tem znaku imajo velike skrite sposobnosti, ki omogočajo razvoj naslednjih pokolenj.

Rak - zgdovinski pomen

Rak oziroma rakovica nastopa v vseh mitologijah v povezavi z vodo, sušo in mesecem. Na Daljnjem vzhodu povzročajo sušo ali pa se z njimi hranijo njeni povzročitelji. Ponekod pomeni rak, če ga sanjaš, znak, da se ti bodo vse želje izpolnile. Rakovica je zlasti utelešenje tivljenjskih sil prvobitnih verovanj Po , vezana z vračanjem ali s prebujanjem na drugi svet. Tudi v taroku se skupaj s sliko raka nahaja slika meseca, ker te živali , tako kot mesec, enkrat napredujejo naprej, drugič nazaj. Preganja jih njihova značilnost - trda lupina in mehka notranjost, kar jim poleg značilnega gibanja daje takojšnjo razpoznavnost. Raki so simbolično vedno v tropih oziroma v družinah, ki otožno, pod vplivom še bolj skrivnostnega meseca hodijo na nedojemljiv način po še bolj nerazpoznavnih poteh.

Znameniti Raki

Pri ljudeh, rojenih v znamenju Raka, bi lahko zmotno pomislili, da bodo nesrečniki vse življenje hodili rakovo pot. Zares zmotno! Francoski pesnik, romanopisec, dramatik in filmski scenarist Jean Cocteau, ameriški pisatelj Ernest Hemingway, švicarski pisatelj Goofried Keller, veliki basnopisec Jean de La Fontaine, irska plesalka Lola Montez, glasbenik Gustav Mahler, veliki slikar Rembrandt, pisatelj priljubljene otroške zgodbe Antoine de Saint-Exupéry, vsi ti in še mnogi neznani ljudje izpričujejo, da tudi ozvezdje Raka ni kar tako.

Rembrandt

Rembrandt (nikjer ne zasledimo še kakega drugega njegovega imena) se je rodil 15. julija 1606 pri Levdenu na Holandskem. Če ga skušamo označiti po njegovih podobah, in to tudi moramo, ker veliko podatkov ni na voljo, potem lahko govorimo o človeku, ki je s popolno slikarsko tehniko iz notranje zastrtosti odkrival zunanji svet. Vse ob njem razodeva zbranost, tišino, kdaj tudi otožnost, a hkrati otroško zaupljivost. Tako nam podaja mitološke in svetopisemske zgodbe, tako pričara pred nas holandski mlin v večernem mraku, tako se iz temnih notranjščin zazira v svetlobo, rastočo za velikimi, a skromno osvetljenimi okni. To je noč pred jutrom, tiha zbranost v pričakovanju velikega, nedosežnega. Zares mojster, čigar podobe tudi nas silijo k zbranosti in resnobnemu čutenju.

Jean de La Fontaine

se je rodil 8. julija 1621 v Chdteau-Thierryju. O njem vemo med drugim to, da so ga vedno pritegovale ženske z izrazito materinskim čutom. Pri številnih se je zadrževal, in ker mu ni bilo treba skrbeti za gmotne zadeve, se je lahko posvečal svojevrstnemu pisanju, še prej pa seveda sanjarjenju, ki je bilo njegovemu pisanju podlaga. Iz sanjskega sveta, kateremu se je predajal, je dvigal in oživljal na videz izmišljene podobe, v resnici pa zrcalne slike človeškega življenja in ravnanja. Če pomislimo samo na njegovo basen o lisici in krokarju, lahko vidimo, kako je znal "pod rožco" prikazovati človeške napake in pomanjkljivosti, a tudi spretnosti. V omenjeni basni občudujemo lisičino zvitost in se hkrati smejemo krokarjevi domišljavosti in zabitosti.

Kozak

se je rodil 26. junija 1892 v Ljubljani, kjer je dvainsedemdeset let kasneje tudi umrl. Izhajal je iz ugledne družine. Oče je bil mesar, gostilničar in posestnik in se je rad sestajal z ljubljanskimi veljaki svojega časa; tako je Juš že v otroštvu spoznal kulturniški krog ljudi. V tak krog pa je kasneje - kot gimnazijski profesor in urednik Ljubljanskega zvona - ali po drugi svetovni vojni ravnatelj SNG Drame - sodil tudi sam. V napredno gibanje preporodovcev se je vključil že v mladeniških letih, kar kaie na njegov uporniški značaj, ki pa se - zaradi uglajenega obnašanja - ni izražal navzven. Rodno mesto in svoje življenje je upodobil v številnih delih, med katerimi sta najbolj znana romana Celica in Šempeter, pravo mojstrstvo paje dosegel tudi s krajšo prozo v knjigi Maske. Eno od svojih življenjskih vodil je izrazil z naslednjimi besedami: Resnična umetnost je vselej, četudi podzavestna, borba za novega človeka, za nove življenjske vrednote, za veliki pogum in resničnost.« Takoje umirjen umirjeno v zadnjih letih svojega življenja razmišljal tudi kot veliki ljubitelj narave na klopci pred svojo počitniško hišico na Pokljuki.

Med Raki so šc naslednji znameniti Slovenci: pa omenimo najprej kar Slovenke, saj jih je prav v tem znamenju največ - pesnica Vida Brest in pisateljici Manica Lobnik in resnično velika mojstrica slovenske besede Mira Mihelič; pesnik Miran Jarc, pisatelj Matevž Hace, jezikoslovec Franc Metelko, slikar Slavko Pengov, elektrotehnik in šahist Milan Vidmar - pa tudi misionar, narodopisec in jezikoslovec Friderik Irenej Baraga.


domov