SATURN
SATURN je velik planet, ki je po oddaljenosti od sonca šesti.
Sonce obkroža v povprečni razdalji 9,5 astronomskih enot ali 1420 mil. km. Krožno pot opravi v času 29 let in 167 dni (ali
10.759,2 dni). V tem času so skrajne razdalje med Saturnom in Zemljo: 10,5 astronomskih enot, kadar sta telesi daleč in je
Saturn v konjukciji s Soncem, oz. 8,5 astronomskih enot, ko je Sonce najbližje Zemlji in v opoziciji s Soncem.
Po velikosti je Saturn drugi največji planet. Njegov ekvatorski premer je 120.000 km. in je 9,5-krat
večji od Zemljinega,
polarni pa 108.700 km. Torej znaša njegova sploščenost 1/10, je večja kot pri katerem koli velikem planetu ter jo lahko
opazimo že z prostim očesom. Njegova masa je natančno 3500-krat manjša od Sončne, pa 95-krat večja od Zemljine. Povprečna gostota
je komaj 0,11 Zemljine ali 0,65 gostote vode. Saturn se suče okrog svojega polarnega premera, ki je nagnjen proti njegovemu
heliocentričnemu tiru za 64° in proti ekliptični ravnini za 62°.
S spektroskopom se da ugotoviti, da je v Saturnovi atmosferi največ metana in mnogo manj
amonijaka, vodika, helija in dušika.
Podrobni podatki o fizikalnih lastnostih na planetu so zelo skromni. Kolikor danes vemo, kroži okrog Saturna deset satelitov, med
katerimi je šesti (Titan) največji
in le nekoliko manjši od Zemlje. Edinstvena posebnost, s katero se odlikuje Saturn med drugimi telesi Sončnega sistema, je njegov
kolobar, ki ga je odkril Galileo Galilei 1610.
SATURN je velik planet, ki je po oddaljenosti od sonca šesti.
Sonce obkroža v povprečni razdalji 9,5 astronomskih enot ali 1420 mil. km. Krožno pot opravi v času 29 let in 167 dni (ali
10.759,2 dni). V tem času so skrajne razdalje med Saturnom in Zemljo: 10,5 astronomskih enot, kadar sta telesi daleč in je
Saturn v konjukciji s Soncem, oz. 8,5 astronomskih enot, ko je Sonce najbližje Zemlji in v opoziciji s Soncem.
Po velikosti je Saturn drugi največji planet. Njegov ekvatorski premer je 120.000 km. in je 9,5-krat
večji od Zemljinega,
polarni pa 108.700 km. Torej znaša njegova sploščenost 1/10, je večja kot pri katerem koli velikem planetu ter jo lahko
opazimo že z prostim očesom. Njegova masa je natančno 3500-krat manjša od Sončne, pa 95-krat večja od Zemljine. Povprečna gostota
je komaj 0,11 Zemljine ali 0,65 gostote vode. Saturn se suče okrog svojega polarnega premera, ki je nagnjen proti njegovemu
heliocentričnemu tiru za 64° in proti ekliptični ravnini za 62°.
S spektroskopom se da ugotoviti, da je v Saturnovi atmosferi največ metana in mnogo manj
amonijaka, vodika, helija in dušika.
Podrobni podatki o fizikalnih lastnostih na planetu so zelo skromni. Kolikor danes vemo, kroži okrog Saturna deset satelitov, med
katerimi je šesti (Titan) največji
in le nekoliko manjši od Zemlje. Edinstvena posebnost, s katero se odlikuje Saturn med drugimi telesi Sončnega sistema, je njegov
kolobar, ki ga je odkril Galileo Galilei 1610.