SONCE
SONCE, za nas najvažnejše nebesno telo in glavni vir različnih energij,
od katerih je odvisno življenje na Zemlji; osrednje telo v našem planetnem sistemu ter Zemlji najbližja stalnica. Povprečna oddaljenost
Sonca od Zemlje, ki jo določamo z njeno paralakso (povprečno ekvatorsko obzorniško) 8,80 ločnih sekund zanša 149.500.000 km. S ta zardalje
vidimo premer Sončne krožne plošče v kotu 959,6 ločnih sekund, tako da dobimo za premer Sončne krogle 1.391.000-kratvečja od Zemljine.
Iz pospeška, ki ga daje Sonce Zemlji, ko se giblje okrog njega, izračunamo, da je masa Sonca 333.434-krat večja od Zemljine.
Pospešek prostega pada, ki ga povzroča gravitacijska sila, znaša na Soncu 28-krat več kot na Zemlji.
To pomeni da, prostopadajoče telo, ki na Zemlji preleti pot 4,9m, preleti na Soncu v prvi sekundi kar 137m. Kritična ali ločilna hitrost
znaša na soncu 619,4 km/s. Z opazovanjem Sončnih peg s spektroskopskimi merjenji je bilo mogoče ugotoviti, da se Sončna obla suče okrog
enega svojih premerov, toda ne kot trdno telo. Točke vzdolž Sončnega ekvatorja , ki je proti ekliptiki ravnine nagnen za kot 7 stop. 10 min.,
napravijo en obrat v 24,65 dneh; če pa gremo od ekvatorja proti poloma, delajo točke en obrat v vedno večjih dobah.
Sonce ne more biti niti trdno niti tekoče telo temveč je orjaška krogla razžarjenih plinov. Pri njej
razlikujemo od njenega središča navzven: jedro, fotosfero,
rotacijsko plast, kromosfero in
korono.
Razmejitev teh plasti je še danes eden izmed najtežjih problemov o naravi Sonca. V Sončnem jedru znaša temperatura od 10 do 30 mil. stopinj,
tlak pa okoli miljardo atmosfer. Njegovo
snov torej sestavljajo le gola atomska jedra, zaradi česar je njegova gostota zelo visoka.
SONCE, za nas najvažnejše nebesno telo in glavni vir različnih energij,
od katerih je odvisno življenje na Zemlji; osrednje telo v našem planetnem sistemu ter Zemlji najbližja stalnica. Povprečna oddaljenost
Sonca od Zemlje, ki jo določamo z njeno paralakso (povprečno ekvatorsko obzorniško) 8,80 ločnih sekund zanša 149.500.000 km. S ta zardalje
vidimo premer Sončne krožne plošče v kotu 959,6 ločnih sekund, tako da dobimo za premer Sončne krogle 1.391.000-kratvečja od Zemljine.
Iz pospeška, ki ga daje Sonce Zemlji, ko se giblje okrog njega, izračunamo, da je masa Sonca 333.434-krat večja od Zemljine.
Pospešek prostega pada, ki ga povzroča gravitacijska sila, znaša na Soncu 28-krat več kot na Zemlji.
To pomeni da, prostopadajoče telo, ki na Zemlji preleti pot 4,9m, preleti na Soncu v prvi sekundi kar 137m. Kritična ali ločilna hitrost
znaša na soncu 619,4 km/s. Z opazovanjem Sončnih peg s spektroskopskimi merjenji je bilo mogoče ugotoviti, da se Sončna obla suče okrog
enega svojih premerov, toda ne kot trdno telo. Točke vzdolž Sončnega ekvatorja , ki je proti ekliptiki ravnine nagnen za kot 7 stop. 10 min.,
napravijo en obrat v 24,65 dneh; če pa gremo od ekvatorja proti poloma, delajo točke en obrat v vedno večjih dobah.
Sonce ne more biti niti trdno niti tekoče telo temveč je orjaška krogla razžarjenih plinov. Pri njej
razlikujemo od njenega središča navzven: jedro, fotosfero,
rotacijsko plast, kromosfero in
korono.
Razmejitev teh plasti je še danes eden izmed najtežjih problemov o naravi Sonca. V Sončnem jedru znaša temperatura od 10 do 30 mil. stopinj,
tlak pa okoli miljardo atmosfer. Njegovo
snov torej sestavljajo le gola atomska jedra, zaradi česar je njegova gostota zelo visoka.