STRELEC (SAGITTARIUS)
Od 23. novembra do 21.decembra
Vladajoči planet: Jupiter
Element: ogenj
Dinamika: nestalen
Barva: temnomodra, škrlatna
Drag kamen: topaz
Kovina: kositer
Roža: nagelj
Drevo: hrast, breza, lipa, murva
Zelišča in začimbe: balzovec, janež, žajbelj
Hrana: grozdje, gomoljasta zelenjava, rozine
Živali: konji, divjačina
Države: Španija, Avstralija, Madžarska, Koreja
Težavna leta za žensko so: 9, 31, 60
Težavna leta za moškega so: 14 in 51
Srečne številke za Strelca so: 3, 8, 9
Srečni dnevi za Strelca so: petek in nedelja
Splošne značilnosti
Strelec je deveti zodiakov znak. Zajema obdobje pred zimskim solsticijem (obratom), ko se ljudje po končanih delih na polju v večji meri posvečajo lovu. Je prispodoba gibanja, nomadskih nagonov, neodvisnosti in hitrih odzivov. Ta del neba je pod vplivom Jupitra, čeprav ga nekateri postavljajo v dominacijo Plutona.
Strelecje tretji ognjeni znak. Pri Ovnu je ta plamen nekontroliran, pri Levu znak močne volje, povzdigovanja. Pri Strelcu pa ogenj simbolizira prosvetljenje duha, duševno bistrino, notranje brstenje, v katerem premaguje samega sebe. Zato je ta znak predstavljen v prehodnem liku - s kentavrom, ki se s štirimi kopiti na tleh vzdiguje v nebo, v katerega meri z lokom in puščico. To je slika bitja, ki živi polno življenje v skladu s svetom. Zato ga primerjajo z Jupitrom, ki prav tako združuje zavestno in nezavedno, človeško in nadljudsko.
Osebnosti te vrste težijo za širjenjem obzorja, z močnim jazom, ki išče in skuša preseči svoje meje. Odtod tudi stalno iskanje zanosne višine, stremljenje po idealnem sožitju s celoto, ki pa se lahko sprevrže v golo postavljanje in napihovanje o veličini.
Strelec - zgodovinski pomen
Strelec je prispodoba človeka, ki nekaj cilja, želi in to tudi dobi, zadene. Človeka tako enačimo s tem, kar pošilja od sebe, z mitsko puščico. Enačimo ga tudi s tarčo, ciljem, ki ga v svojem hotenju tako divje zasleduje. Tu je tako želja po enačenju kot posedovanju. Ubiti pomeni obvladati. Že sama puščica (ali pa strela - nebesna puščica) je znak prodiranja, odpiranja v nova obzorja. Takšne odprtine v dotedaj celem, neprebojnem plašču so svetloba, misel, puščica pa ustvarjalno orodje, ki razkolje, da lahko oplodi.
Puščica je prekoračenje običajnega, preseganje daljave in težnosti, privid osvajanja nečesa, kar ni v našem dosegu. Puščico kot simbol usode Iahko izstrelimo sami, če pa jo bogovi, se ji ne moremo izogniti. V tem primeru, zlasti pri starih Grkih, označuje hitro smrt.
.oznake: da, ne, dobro, slabo...
Puščica v sebi vsebuje hitrost in točnost, izraža sposobnost tistega, ki jo izstreli.
V grški mitologiji je najpomembnejši strelec Apolon, ko se maščuje za skrunitev svojega imena, Herakles s svojimi zastrupljenimi puščicami ter zlasti Eros s svojim lokom ljubezni, ki so ga celo prevzeli v Evropi krščanske dobe (Amor, Kupido).
Znameniti Strelci
Mnogo ljudi, rojenih v znamenju tega ozvezdja, se je za vedno zapisalo v spomin človeštva. Omenimo vsaj nekatere: velika glasbenika Ludwig van Beethoven in Hector Berlioz, slavna operna pevka Maria Callas, kraljica Kristina Švedska, Winston Churchill, o katerem bomo posebej spregovorili, oče otroškega čudežnega sveta Walt Disney, nemški pesnik Heinrich Heine, eden še danes najbolj branih pesnikov Rainer Maria Rilke, pa še veliki francoski slikar Henri de ToulouseLautrec, idejni oče in pravzaprav »modni kreator« kankana, plesa, ki še danes tudi nam dviga noge.
Winston Churchill
se je rodil 30. novembra 1874 v Bleinheimu in v živIjenju postavil takega moia, da bi ga skoraj ne bilo treba predstavljati. Že v mladosti se je hotel povzpeti, postal je vojni dopisnik najprej na Kubi in pozneje v tako imenovani "burski vojni". V prvi svetovni vojni je postal prvi lord admiralitete, kar se je ponovilo tudi v drugi. Tedaj si je zastavil en sam cilj: rešiti domovino. Vedel je, kaj ga čaka, zato je svojemu angleškemu ljudstvu vnaprej povedal: lahko vam
ponudim samo kri, težave, solze in znoj. V totalni vojni je Anglija skupaj s svojimi zavezniki premagala Hitlerja, še prej pa spravila na tla italijanski fašium. Churchill je igral pomembno vlogo v Veliki Britaniji in svetu sploh tudi po vojni in v mirovnih pogajanjih. In kakšen je bil sicer? Razgledan, ambicioun človek, ki ga je zanimalo vse: dobra jedača in pijača, cigare, ročna dela, jahanje in predvsem slikanje, v katerem je bil pravi mojster.
Ludwig van Beethoven
Ta glasbenik, čigar opere še danes vlečejo staro in mlado in se v njih preizkušajo najboljši pevci sveta, se je rodil 17. decembra 1770 v Bonnu. Praijo, da je na svet prinesel dve lastnosti, ki sta odločili o vsem njegovem življenju: ljubezen do umetnosti in kreposti. Zato so tudi njegove opere (vzemimo samo »Fidelia«) in simfonije tako polne dobrote, hrepenenja po svobodi in upanje v srečo človeštva. Tudi sicer je njegova glasba polna višjih stremljenj. Ljubezen in zvestoba premagata vse, odpirata pot k človekovi sreči in pri tem dostikrat segata čez mejo njegovih spoznavnih zmožnosti. Beethoven nam s svojo glasbo obuja prav to, česar v današnjih dneh pogrešamo. V tem je tudi ključ za njegovo priljubljenost. In ker je tako, res lahko damo prav tistim, ki menijo, da dobra glasba daje človeštvu več kot znanost in filozofija.
France Prešeren
Največjega slovenskega pesnika in doktorja prava na~im bralcem ni treba predstavljati, ker vemo vsi vsaj nekaj malega o njem. Zato bomo o Prešernu zastavili le nekaj vprašanj, ki naj bi vzbudila razmišljanja in skozi značilnosti Strelca razbohotila bralčevo domišljijo v novih smereh. Česa France Prešeren ni mogel sam spremeniti? Tega vsekakor ne, da se je rodil 3. decembra 1800 ugledni tlačanski družini v Vrbi, na Gorenjskem, kjer je tedaj še vladal fevdalnotlačanski družbeni red. Od staršev, družine, prednikov in vaške soseske je že v otroštvu prejel in nato sam izoblikoval naslednje lastnosti: vsestransko nadarjenost in bistrost, radovednost, šaljivost, vedrost, priljudnost in prikupno zuna - njost, pa tudi redoljubnost in smisel za stvarno ocenjevanje življenjskih razmer, hkrati pa zagledanost v lepoto domačega kraja z bližnjo okolico, ki jo v daljavi obroblja - za malega Franceta - čudoviti venec nedosegljivih gora. Na teh temeljih se je začela pesnikova življenjska pot. Kakšno bi bilo njegovo življenje, če bi za zmeraj ostal doma, na Ribičevi kmetiji? Kaj bi bilo z njim, če bi se uklonil volji stricev in predvsem matere? Bi dobili Slovenci še enega-sicer bolj zgodnjega-Gregorčiča ali Aškerca? Kako bi bilo z njim, če bi imel druge prijatelje - ne Čopa, Smoleta, Korytka in dolgoletnega delodajalca odvetnika Crobatha - in seveda tudi druge nasprotnike? Razmišljajmo še o življenjski poti, na kateri bi takoj po zaključku šolanja - ne pa šele nekaj let pred smrtjo - lahko odprl svojo odvetniško pisarno, zakaj bil je odličen "jezični dohtar". In nazadnje - razprimo na široko krila svoje domišljije še v vseh bolj resnih ljubezenskih smereh. Kakšno življenje bi mu izoblikovala trajna zakonska zveza s hčerjo ljubljanskega gostilničarja z Zaliko Dolenčevo? In če bi ga usoda osrečila s poroko z Julijo Primčevo? Ali z Ano Jelovškovo - nezakonsko materjo treh Prešernovih otrok? In če bi pristal v zakonu z Jerico Podbojevo, gostilničarjevo hčerko s Tomačevega, bi bilo potlej zadnje desetletje njegovega življenja drugačno? No, vsekakor bi bilo drugačno če samo v primerih, če bi se rodil sto ali stopetdeset let kasneje! Tisoč poti je možnih v vsakem življenju, samo ena - taka, kakršna je bila x - pa nam je dala največjega pesnika dr. Franceta Prešerna. Za vse nas je to sreča. Ali je bila tudi za njega? Najbrž - težko bi sicer verjeli, da tako velik genij ni znal izbrati zase boljše poti.
In kdo vse je še med znamenitimi slovenskimi Strelci? Dva - vsak po svoje - tragična pesnika: Karel Destovnik-Kajuh in France Balantič, pisatelj Fran Milčinski; baron Žiga Zois in naš prvi dramatik in zgodovinar Anton Tomaž Linhart, pa v novejšem času znanstvenik Josip Plemelj, a tudi znameniti slikarji Franc Kavčič, Ivana Kobilca in Nikolaj Omersa.
