TEHTNICA (LIBRA)
Od 23. septembra do 23 oktobra
Vladajoči planet: Venera
Element: zrak
Dinamika: kardinalni
Barva: vsi modri odtenki od svetlomodre do ultramarinske
barve, rožnata in svetlozelena
Drag kamen: safir, žad
Kovina: baker, včasih bron
Roža: modre rože - hortenzija, velike vrtnice
Drevo: jesen, topol
Zelišča in začimbe: arak, ostra paprika, meta
Hrana: krompir, hruške, fižol
Živali: kuščarji in majhni reptili
Težavna leta za žensko so: 7, 17, 41
Težavna leta za moškega so: okrog 40 leta
Srečne številke za Tehtnico so: magična je vsekakor 7, srečni pa še 3 in 5
Srečni dnevi za Tehtnico so: četrtek in sreda
Splošne značilnosti Tehtnice
Z vstopom v znak Tehtnice je sonce na sredini astronomskega leta. S tem preide iz severne v južno hemisfero (poloblo). Ta točka označuje ravnotežje med dnevom in nočjo. Sredina, držalo obeh skodelic je center, v katerem se zberejo, okrog katerega krožijo nasprotujoče si sile konca poletja in začetka jeseni. V tej točki se uravnava pogum in strah, napredek in zastoj, nasprotujoče si sile se prekrijejo in uskladijo. Ta center je kot pri Dvojčkih zrak. Tehtnica je vlažna in vroča. V njej vlada Venera (deloma Saturn), v tem primeru boginja jesenske polnosti, lepote in izobilja. Tehtnica kot sedmi zodiakov znak se ves čas vrti okrog te številke. Hkrati je tudi pot med Devico (sublimacija) in Škorpijonom (požele - njem) mirujoča točka med spoznavnim in nespoznavnim, središče pravičnosti in enakopravnosti.
Tehtnica - zgodovinski pomen
Tehtnica je prispodoba pravičnosti, ravnotežja; mere in opreznosti. V simbolu Pravice ima le-ta vedno poleg meča tudi tehtnico, na kateri bo z zavezanimi očmi odmerila pravično in krivično.
Duše mrtvih tehta tako Oziris v verstvu starega Egipta kot Saturn (Kronos) v Grčiji, Rimu in še prenekateri bogovi - vedno kot simbol pravice, pravega reda in tudi - časa. Sam znak je postavljen v čas, ko se izenači dolžina dneva in noči, ko se leto za trenutek uravnoteži, umiri. Boginja Themida, Themis je posebej simbol pravičnosti in tehtnice. Je hčerka Gee (zemlje) in Urana (neba) ter, zanimivo, mati Prometeja, ki je človeškemu rodu prinesel ogenj. Usklajenost obeh skodelic, uravnoteženost tehtnice je tudi nepremagljiva obramba pred demoni spremembe, besi zla. Ta sklad, ki ga upodablja tehtnica, označuje k enotnosti oziroma k nerazodetemu, kajti vse, kar biva in je znano, teži k nihanju, dvojnosti. Tudi tehtnica ima dve skodelici, dva skrajna pola, vendar spojena v harmonijo, mir, nov red in celoto. Šele z usklajevanjem in tehtanjem se ti dve nasprotji dopolnita, igla pokrije skalo in nastane tehtnica, veličastna in pomirjujoča v svojem mirovanju, simbol, ki vzbuja zaupanje v red in pravičnost.
Znemenite Tehtnice
V znamenju ozvezdja Tehtnica je zagledalo luč sveta kar lepo število Ijudi slavnega imena. Po abecedi nam je najbližja Brigite Bardot, slede ji takisto znana igralka Eleonora Duse iz Lombardije, pruski kralj Friedrich Wilhelm, borec za svobodo Indije Mahatma Gandhi, nemški pesnik Heinrich von Kleist, nemški maršal in kancler Paul von Hindenburg, ki je na nesrečo Nemčije in človeštva prepustil oblast Hitlerju, veliki filozof Friedrich Nietzsche, pisatelj Oscar Wilde in...
Brigitte Bardot
Lepa Parižanka Brigitte Bardot, ki se je rodila 28. septembra 1934, si je kot gledališka in filmska igralka nabirala točke, zaradi katerih je dolgo ne bo mogoče pozabiti. Z obrazom skoraj otroške zapeljivke in še bolj privlačnim
telesom je bila v času spolne revolucije prava seks bomba, pa naj je to hotela ali ne. Morda pa na gledališke in filmske gledalce niti ni toliko vplivala njena zunanjost kot nenavaden notranji ogenj, ki je vtigal s svojo otroško preprostostjo in zaupljivostjo, da je moral vsakogar prepričati. Ta "svetlolasa raketa", kot so ji pravili, uživa veliko priljubljenost še danes, ko ne nastopa več, marveč je svojo pozornost in ljubezen posvetila boju proti mučenju živali. Opraviti imamo skratka z žensko, ki ne zataji svojega rojstnega ozvezdja: zunanja in notranja lepota še naprej ohranjata ravnotežje.
Oscar Wilde
O tem irskem pisatelju, ki se je rodil 15. oktobra 1856 v Dublinu, je po svoje tetko dati pravilno oznako. Ljubil je lepoto in sijaj, želel je ugajati ljudem, ki pa jih ni preveč cenil. Nekateri so mnenja, da je bil v bistvu nemoralen, kar se je po svoje tudi potrdilo: z nemoralnim dejanjem si je
nakopal dve leti ječe in kmalu po izpustu tudi umrl. Sam je svojo nasprotujočo si naravo najbolje razkril v delu "podoba Doriana Graya". Iskal je zadnje skrivnosti življenja in pri tem menil, da je to človekovo poslanstvo, pri katerem naj bi ga ne oviral niti zločin. Iskati radosti življenja in se izogibati trpljenju - to je seveda želja vsakogar izmed nas, a jeziček na tehtnici ima žal svojo zakonitost.
Simon Gregorčič
se je rodil 15. oktobra 1844 na Vrsnem blizu Kobarida. Po ljudski šoli je končal gimnazijo v Gorici. Nato je odšel v bogoslovje, ker zaradi revščine ni mogel na Dunaj - študirat jezikoslovja, kar ga je resnično veselilo.
V tem trenutku pa je bila seveda pomembna tudi materina želja. Ta po, klicna življenjska odločitev je v njem za vselej porušila ravnotežje in zato skoraj že vsi njegovi pesniški toni globoko izražajo ,ujetega ptiča tožbe. Ker mu izbran poklic in hudobni jeziki in cerkveni oblastniki zamerijo celo čisto in nedolžno ljubezen do mlade učiteljice, s katero sta skupaj prosvetljevala svoje rojake, je "planinski raj" zamenjalo nenehno iskanje sreče v drugih krajih, kjer pa se ni mogel - tudi ob kmečkem delu na svojem posestvu ne - nikoli do kraja prilagoditi, pomiriti in sprijazniti sam s seboj. Zatoje bil - kot mnoge Tehtnice - pesimistično usmerjen, čeprav je doživel - kljub mnogim grobim napadom stanovskih tovarišev in idejnih nasprotnikov -že za življenja veliko pesniško čast in slavo. Tudi njegova domovinska pesem, ki je kdajpakdaj celo borbena, napoveduje temne slutnje, ki so se žal že mnogokrat po Gregorčičevi smrti tudi uresničile, a on in mnogi za njim bodo še dolgo peli naši domovini: "Eno devo le bom ljubil".
K sreči vsaj pri uresničevanju te ljubezni ni nihče resno nasprotoval nesrečnemu "goriškemu slavčku".
In k sreči se ni tako kakor Gregorčiču godilo tudi vsem drugim Slovencem, ki so bili rojeni v znamenju Tehtnice, čeprav so skoraj vsi - tako kot on - v svojem času sprožali okoli sebe velike viharje: pesnika Fran Levstik in Edvard Kocbek, pisatelj Ciril Kosmač in slikar France Kralj.
