URAN
URAN je bilo v stari Grčiji božanstvo Nebes, najzgodnejši najvišji bog. Uran je bil sin in soprog Gaie, oče Cronusa (Saturn) in Kiklopov ter titanov (predhodniki Olimpskih bogov).
Uran je, kot prvi planet v modernih časih, po naključju odkril William Herschel, medtem ko je preiskoval z teleskopom 13. marca 1781; najprej je mislil, da je to komet. Pravzaprav so ga videli že prej, vendar so mislili, da je še ena zvezda (prvo zapisano opazovanje je naredil John Flamsted leta 1690 in ga označil kot zvezdo 34 Bika). Herschel ga je imenoval "Georgium Sidus" (Jurijev planet) v slavo svojemu patronu, (Američanom) razvpitemu angleškemu kralju Juriju III; drugi so ga imenovali "Herschel". Ime "Uran" je prvi predlagal Bode v skladu z ostalimi planetarnimi imeni iz klasične mitologije, vendar ni prišel v običajno rabo vse do leta 1850.
Večina planetov se vrti okoli svoje osi skoraj pravokotno na ravnino ekliptike, toda Uranova os je skoraj vzporedna z osjo ekliptike. V času preleta Voyagerja 2 je bil Uranov južni pol skoraj natančno usmerjen proti Soncu. Zato Uranova polarna področja prejemajo več energije od Sonca kot ekvatorialna področja. Vseeno pa je Uran toplejši ob ekvatorju kot na polih. Mehanizem, ki to povzroča, je še neznan.
Tako kot ostali plinasti planeti ima tudi Uran pasove oblakov, ki krožijo zelo hitro okoli planeta. Vendar so zelo šibki in se jih vidi samo z temeljito izboljšavo slik Voyagerja 2 (levo). Nedavna opazovanja s HST so pokazala večje in bolj izrazite proge. Nadaljna opazovanja HST-ja kažejo še več aktivnosti (desno). Uran ni več miren in dolgočasen planet, ki ga je videl Voyager! Zdaj jasno kaže, da so raznolikosti posledica menjavanja sezon, ker je zdaj Sonce na nižji Uranovi geografski širini, kar povzroča več izrazitih vremenskih pojavov zaradi menjavanja dneva in noči. Do leta 2007 bo Sonce točno nad Uranovim ekvatorjem.
URAN je bilo v stari Grčiji božanstvo Nebes, najzgodnejši najvišji bog. Uran je bil sin in soprog Gaie, oče Cronusa (Saturn) in Kiklopov ter titanov (predhodniki Olimpskih bogov).
Uran je, kot prvi planet v modernih časih, po naključju odkril William Herschel, medtem ko je preiskoval z teleskopom 13. marca 1781; najprej je mislil, da je to komet. Pravzaprav so ga videli že prej, vendar so mislili, da je še ena zvezda (prvo zapisano opazovanje je naredil John Flamsted leta 1690 in ga označil kot zvezdo 34 Bika). Herschel ga je imenoval "Georgium Sidus" (Jurijev planet) v slavo svojemu patronu, (Američanom) razvpitemu angleškemu kralju Juriju III; drugi so ga imenovali "Herschel". Ime "Uran" je prvi predlagal Bode v skladu z ostalimi planetarnimi imeni iz klasične mitologije, vendar ni prišel v običajno rabo vse do leta 1850.
Večina planetov se vrti okoli svoje osi skoraj pravokotno na ravnino ekliptike, toda Uranova os je skoraj vzporedna z osjo ekliptike. V času preleta Voyagerja 2 je bil Uranov južni pol skoraj natančno usmerjen proti Soncu. Zato Uranova polarna področja prejemajo več energije od Sonca kot ekvatorialna področja. Vseeno pa je Uran toplejši ob ekvatorju kot na polih. Mehanizem, ki to povzroča, je še neznan.
Tako kot ostali plinasti planeti ima tudi Uran pasove oblakov, ki krožijo zelo hitro okoli planeta. Vendar so zelo šibki in se jih vidi samo z temeljito izboljšavo slik Voyagerja 2 (levo). Nedavna opazovanja s HST so pokazala večje in bolj izrazite proge. Nadaljna opazovanja HST-ja kažejo še več aktivnosti (desno). Uran ni več miren in dolgočasen planet, ki ga je videl Voyager! Zdaj jasno kaže, da so raznolikosti posledica menjavanja sezon, ker je zdaj Sonce na nižji Uranovi geografski širini, kar povzroča več izrazitih vremenskih pojavov zaradi menjavanja dneva in noči. Do leta 2007 bo Sonce točno nad Uranovim ekvatorjem.