VENERA

VENERA (grško: Afrodita; babilonsko: Ishtar) je drugi planet od Sonca in šesti največji. Venerina krožnica je še najbolj okrogla od vseh planetov, z ekscentričnostjo manjšo od 1%. Venera je boginja ljubezni in lepote. Planet je verjetno tako imenovan zaradi svoje svetlosti, ki je največja od vseh planetov, ki so jih poznali predniki. (Razen nekaterih izjem so površinske strukture imenovane po ženskih osebah.) Venera je poznana že iz prazgodovinskih časov. Je najsvetlejši objekt na nebu razen od Sonca in Lune. Tako kot za Merkur so tudi za Venero mislili, da sta to dve ločeni telesi: Eosphorus kot jutranja zvezda in Hesperus kot večerna zvezda, vendar so že grški astronomi to bolje poznali.



Ker je Venera nižji planet, kaže faze, ko jo gledamo s teleskopom iz Zemljine perspektive. Galilejeva opazovanja tega dogodka so bila pomemben dokaz Kopernikove heliocentrične teorije sončnega sistema. Prvo vesoljsko vozilo, ki je obiskalo Venero, je bilo Mariner 2 leta 1962. Kasneje so Venero obiskala še mnoga druga (dosedaj več kot 20), med drugim tudi Pioneer Venus, sovjetska Venera 7, ki je prvo vesoljsko vozilo, ki je pristalo na katerem drugem planetu in Venera 9, ki je poslala prve fotografije površja (levo). Nazadnje je ameriški orbiter Magellan z radarjem naredil podrobne karte Venerinega površja.



Podatki iz Magellanovega radarja kažejo, da je precejšen del površja Venere pokrit z lavinimi tokovi. Je tudi nekaj ščitastih vulkanov (podobnih tistim na Havajih ali Olympus Monsu), kot je Sif Mons (desno). Pred kratkim predstavljena odkritja kažejo, da je Venera še vedno vulkansko aktivna, toda na samo nekaj vročih točkah. Na večini predelov je bila geološko mirna vsaj nekaj sto milijonov let. Na Veneri ni majhnih kraterjev. Izgleda, da vsi majhni meteoroidi izgorijo v Venerini gosti atmosferi, še preden dosežejo površje. Kraterji na Veneri so v skupinah, kar pomeni, da so se veliki meteoroidi, preden so dosegli površje, razleteli v atmosferi.

---