ZEMLJA
ZEMLJA je tretji planet po oddaljenosti od Sonca. Je hladno in temno
nebesno telo ter dobiva toploto in svetlobo od Sonca. Kroži okrog Sonca po skoraj krožni poti v povprečni razdalji 149,670.000 km.
To pot napravi v 365 dneh, 6 urah, 9 minutah in 54 sekundah in sicer s povprečno hitrostjo 29,77 km sek. Po obliki je vrtljiv elipsoid
z veliko osjo (ekvatorialnim premerom 6,378.388 km) in z malo osjo (polarnim premerom 6,356.909 km). Njena površina torej znaša ok.
510,100.000 kv. km; od te je približno 70,8% pod vodo, le 29,2% je kopnega.Zemeljska prostornina pa znaša 1,083 milijarde kub.km. Okrog
polarne osi se enakomerno vrti od zahoda proti vzhodu s hitrostjo 15" 0,4 v sekundi. Popolnoma se zasuče v 23 urah, 56 minutah in 0,4
sekunde tako da se vsaka točka na ekvatorju giblje s hitrostjo 465,1m/sek. Težnost povzroči na njeni površini pospešek 980,6 cm/sek.
Zemlja v notranjosti ni enako zgrajena, temveč se v njej loči nekaj koncentričnih ovojev ali sfer
različnega sestava in fizikalnih lastnosti. Litosfera je trda, kamninska skorja, zunajnji ovoj Zemlje, debel od 50 do 120 km. Njena povprečna
specifična teža je 2,7. Litosfero sestavljajo večji del aluminijski silikati in jo zato označujemo tudi z okrajšavo Sial ali Sal (Si+A1).
Pirosfera ali magmasfera leži pod litosfero. Vsa njena gmota je žareče tekoča. Sestavljajo jo predvsem sicilijeve in magnezijeve spojine
specifične teže od 3,6 do 4. Zato tudi okrajšana oznaka Sima (Si+Mg). Debelino pirosfere cenijo nad 1200 km. Sulfidno-oksidni pas se razteza
od globine 1200-2900 km., sestavljajo pa ga spojine kisika in žvepla s srednje težkimi kovinami, predvsem z železom, nikljem in kobaltom, zato
tudi oznaka Nife (Ni+Fe). Specifična teža te sfere znaša 8 do 12, zato tudi ime barisfera.
Zemljo obdaja
magnetno polje, kar dokazuje, da je Zemlja nekakšen velik magnet s poloma na severnem in južnem tečaju.
Zemlja je torej kroglasto nebesno telo, sestoječe iz težkega jedra in koncentrično razvrščenih ovojev,
katerih gostota (spec. teža) upada og znotraj na vzven. Zunanje zemeljske sfere sestavljajo hidrosfera, biosfera in atmosfera.
ZEMLJA je tretji planet po oddaljenosti od Sonca. Je hladno in temno
nebesno telo ter dobiva toploto in svetlobo od Sonca. Kroži okrog Sonca po skoraj krožni poti v povprečni razdalji 149,670.000 km.
To pot napravi v 365 dneh, 6 urah, 9 minutah in 54 sekundah in sicer s povprečno hitrostjo 29,77 km sek. Po obliki je vrtljiv elipsoid
z veliko osjo (ekvatorialnim premerom 6,378.388 km) in z malo osjo (polarnim premerom 6,356.909 km). Njena površina torej znaša ok.
510,100.000 kv. km; od te je približno 70,8% pod vodo, le 29,2% je kopnega.Zemeljska prostornina pa znaša 1,083 milijarde kub.km. Okrog
polarne osi se enakomerno vrti od zahoda proti vzhodu s hitrostjo 15" 0,4 v sekundi. Popolnoma se zasuče v 23 urah, 56 minutah in 0,4
sekunde tako da se vsaka točka na ekvatorju giblje s hitrostjo 465,1m/sek. Težnost povzroči na njeni površini pospešek 980,6 cm/sek.
Zemlja v notranjosti ni enako zgrajena, temveč se v njej loči nekaj koncentričnih ovojev ali sfer
različnega sestava in fizikalnih lastnosti. Litosfera je trda, kamninska skorja, zunajnji ovoj Zemlje, debel od 50 do 120 km. Njena povprečna
specifična teža je 2,7. Litosfero sestavljajo večji del aluminijski silikati in jo zato označujemo tudi z okrajšavo Sial ali Sal (Si+A1).
Pirosfera ali magmasfera leži pod litosfero. Vsa njena gmota je žareče tekoča. Sestavljajo jo predvsem sicilijeve in magnezijeve spojine
specifične teže od 3,6 do 4. Zato tudi okrajšana oznaka Sima (Si+Mg). Debelino pirosfere cenijo nad 1200 km. Sulfidno-oksidni pas se razteza
od globine 1200-2900 km., sestavljajo pa ga spojine kisika in žvepla s srednje težkimi kovinami, predvsem z železom, nikljem in kobaltom, zato
tudi oznaka Nife (Ni+Fe). Specifična teža te sfere znaša 8 do 12, zato tudi ime barisfera.
Zemljo obdaja
magnetno polje, kar dokazuje, da je Zemlja nekakšen velik magnet s poloma na severnem in južnem tečaju.
Zemlja je torej kroglasto nebesno telo, sestoječe iz težkega jedra in koncentrično razvrščenih ovojev,
katerih gostota (spec. teža) upada og znotraj na vzven. Zunanje zemeljske sfere sestavljajo hidrosfera, biosfera in atmosfera.